Kaj se zgodi, ko ...
nastopi nujni primer?

V nujnem primeru

Samostojne negovalke in negovalci oskrbovanih oseb so dolžni spoštovati dogovor o smernicah za vsakodnevne dejavnosti in v nujnem primeru skupaj z oskrbovano osebo, svojci, pooblaščencem ali zastopnikom (skrbnik, pravno zastopanje, pooblaščenci). V smernicah za ravnanje je treba posebej opredeliti razumevanje oz. pomoč svojcev, zdravstvenih delavcev ali institucij, ki ponujajo mobilne storitve, v primeru prepoznavnega poslabšanja slike stanja. Smernice za ravnanje so določene v dogovoru o storitvah. 
> V nujnih primerih pri intenzivnem poslabšanju stanja oskrbovance osebe, še posebej pri težkem dihanju, hudi slabosti, omedlevici, paralizi, krčih, bolečinah v srcu je treba takoj obvestiti reševalno službo (144).
> Določiti je treba ukrepe prve pomoči.
V primeru poslabšanja stanja oskrbovance osebe so s pogodbo o oskrbi določeni ukrepi, kot so obveščanje družinske zdravnice ali družinskega zdravnika, ki je določen.
> V nujnih primerih ali pri poslabšanju oskrbovane osebe so poleg tega v smernicah določene tudi vse zahteve, katere svojce je treba obvestiti.

Sprememba kraja bivanja

V obsegu glavnih dejavnosti samostojnih negovalk in negovalcev oskrbovanih oseb so tudi praktične priprave na spremembo kraja bivanja. To vključuje tudi organizacijske vidike, povezane s takšno spremembo (npr. preusmeritev na poštnem uradu, obveščanje sorodnikov in znancev oskrbovane osebe, iskanje novega prostora za domače živali).

Priporočljivo je, da predvidite prekinitev pogodbe v primeru dokončnega odhoda v dom za starejše občane ali v drug zavod. V nekaterih primerih je možen tudi dogovor, da samostojne negovalke in negovalci oskrbovanih oseb nekaj časa po spremembi še opravljajo določene dejavnosti (npr. očistijo stanovanje za predajo stanovanja).

Bolezen

Ob prvih znakih bolezni, poslabšanja stanja oskrbovane osebe itd. je treba obvestiti zdravnico oz. zdravnika. Obvestiti je treba tudi svojce. Zdravnica oz. zdravnik se odloči, ali in kako se za osebo v oskrbi lahko še naprej skrbi doma oziroma ali bo sprejeta v bolnišnico. V primeru hospitalizacije ostane pogodba o oskrbi načelno veljavna, razen če je v pogodbi o oskrbi izrecno dogovorjeno, da hospitalizacija (morda po določenem času), pripelje do konca pogodbenega razmerja. Podjetje za oskrbo mora svoje storitve – kolikor je le mogoče – še naprej zagotavljati, oskrbovanec pa mora plačati nadomestilo za delo.

Smrt

Če oskrbovanec umre doma, je treba v vsakem primeru obvestiti mrliškopregledno službo (največkrat občinska zdravnica oz. zdravnik), da potrdi smrt. Takoj je treba obvestiti svojce.
Pogodba o oskrbi se konča v vsakem primeru smrti prejemnika oskrbe. Vnaprej pridobljeno nadomestilo za delo je treba vrniti v sorazmernem delu. Končni obračun je treba opraviti v gospodinjskem dnevniku.

Bolezen negovalke oz. negovalca

V svoji funkciji kot podjetje za oskrbo so samostojne negovalke in negovalci oskrbovanih oseb pogodbeno zavezani, da zagotavljajo dogovorjene storitve oskrbe. Če jih pri tem – ne glede na razlog – kaj ovira, morajo poskrbeti za nadomeščanje. V primeru bolezni mora negovalka oz. negovalec zagotoviti nadomeščanje za oskrbovano osebo. Nadomeščanje mora opraviti vse storitve, kot so bile prvotno zaupane podjetju za oskrbo. Med oskrbovano osebo in osebo, ki nadomešča negovalko oz. negovalca, se ne sklene nobena posebna pogodba. 
Tudi oseba, ki nadomešča, mora imeti ustrezno obrtno dovoljenje za oskrbo oseb.
V smernicah za ravnanje se lahko sklenejo tudi drugi dogovori, npr. za primer bolezni samostojnih negovalk oz. negovalcev oskrbovanih oseb (npr. da se izogibajo neposrednemu stiku z oskrbovano osebo).

V primeru nadomeščanja je priporočljivo, da samostojna negovalka oz. negovalec v pogodbi opredeli za svoje nadomeščanje, kaj mora storiti oseba, ki nadomešča, in kakšno nadomestilo je določeno za to delo.

Menjava negovalke oz. negovalca

Če sta dve (ali več) podjetij za oskrbo izmenično izvajali dejavnosti za eno osebo, je z vsakim sklenjena posebna pogodba med oskrbovano osebo in podjetjem za oskrbo. Za oskrbovano osebo se pri tem ne spreminja nič – razen negovalke oz. negovalca. Tudi za negovalko oz. negovalca oskrbovane osebe se nič ne spremeni. Obrtnega dovoljenja jim ni treba vrniti oziroma prekiniti niti v primeru dvo- ali večtedenske odsotnosti. Prav tako jim ni treba odjaviti stalnega bivališča v Avstriji, tudi ob izhodu iz Avstrije.

Oseba, ki nadomešča, lahko negovalne dejavnosti opravlja samo v primeru, da je v skladu z zakonskimi določbami od opravila ustrezno usposabljanje s strani zdravstvenih delavcev. V smernicah za ravnanje se lahko sklenejo tudi drugi dogovori, npr. za primer bolezni samostojnih negovalk oz. negovalcev oskrbovanih oseb (npr. da se izogibajo neposrednemu stiku z oskrbovano osebo).

V smernice delovanja je mogoče vključiti tudi pravila za redne izmenjave negovalk oz. negovalcev ter za razkritje informacij o stanju oskrbovane osebe ali za prenos dokumentacije o oskrbi in gospodinjskega dnevnika.